sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "tarčne celice".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo tarčne celice med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Če tarčne celice teh receptorjev ne izražajo, je učinkovitost metode znatno nižja.
Zunaj celice najdemo značilne ogljikove hidrate in proteine, ki predstavljajo antigensko determinanto in služijo adherenci na določene tarčne celice.
Zaradi svoje velike strukture težko prehajajo v notranjost tarčne celice, zato se vežejo na površinske receptorje.
Zaradi pomanjkljivosti virusnih vektorjev se vse bolj uporabljajo nevirusni načini dostave genskega materiala v tarčne celice.
Virusni vektorji, kot so retrovirusi in lentivirusi, so ključni za prenos in dostavo genskega zapisa v tarčne celice.
Tretjo težavo predstavlja učinkovita dostava učinkovine ravno na mesto tarčne celice in to v ustreznem časovnem oknu, ko potekajo meritve.
Ti na površini tarčne celice izdelajo pore, ki povzročijo večjo prepustnost membrane in vodijo v lizo celice.
Ti mehanizmi vplivajo na količino in porazdelitev svetlobe, ki doseže tarčne celice ali kromoforje.
Testosteron je na albumin vezan z manjšo afiniteto, zato se lahko od njega lažje odcepi in veže na tarčne celice.
Tarčne celice, ki so še vedno vezane na kroglice, se nato ločijo od kroglic z uporabo posebnega pufra.
Tarčne celice pa lahko tudi privzamejo vezikle, katerih sproščena vsebina nato vpliva na različne procese v tarčni celici.
Tarčne celice imajo lahko receptorje na površini ali v notranjosti celice.
SINV vstopi v tarčne celice preko receptorja v veziklih, obdanih s klatrinom.
Razvoj varnega in učinkovitega dostavnega sistema za vnos nukleinskih kislin v tarčne celice predstavlja v genskih terapijah raka še vedno velik izziv.
Problematika te metodologije je dostava sredstva točno na mesto tarčne celice in snemanje celice zadosti časa, da so vplivi nanjo opazni.
Pri tem se ena od komponent veže na membrano tarčne celice, druga pa omogoča lizo celice.
Pri somatskem genskem zdravljenju se genski material vključi v specifične tarčne celice in se ne prenaša na potomce.
Pri nevirusnem vnosu genov ali transfekciji v tarčne celice transgene vnašamo s kemijskimi ali fizikalnimi metodami.
Pri genski terapiji ex vivo se odvzamejo bolnikove tarčne celice, ki se jih gensko spremeni in vstavi nazaj v telo.
Prednost tega je, da ni omejitve velikosti genskega materiala, ki ga želimo vključiti v tarčne celice.